Luke 8:4-15

Zgodba o sejalcu

(Matej 13,1-23; Marko 4,1-20)

4Veliki množici – ljudje so namreč prišli iz vseh mest – je Jezus nekega dne pripovedoval tole zgodbo: 5“Kmet je posejal na svojem polju seme. Pri tem je nekaj zrn padlo na poljsko pot. Ljudje so jih poteptali ali pa so jih pozobale ptice. 6Drugo seme je padlo na skalnata tla s tanko plastjo zemlje. Vzklilo je, ker pa ni bilo dovolj vlage, so rastline usahnile. 7Nekaj zrn je padlo med trnje, ki je kmalu zadušilo mlade rastline. 8Preostalo zrnje je padlo na rodovitno zemljo. Žito je raslo in kmet je spravil bogato žetev. Dobro prisluhnite temu, kar vam govorim!”

9Pozneje so ga vprašali njegovi učenci, kaj je hotel povedati s to zgodbo. 10Jezus jim je odgovoril: “Vi razumete skrivnosti Božjega kraljestva. Vsem drugim pa govorim v prispodobah, tako da

‘gledajo, pa ne vidijo,
poslušajo, pa ne razumejo.’
11Vam bom razložil prispodobo: Zrno semena je Božja beseda. 12Poljska pot predstavlja ljudi, ki so slišali Božjo besedo. Potem pride satan in vzame besedo iz njihovih src, da ne bi verovali in se rešili. 13Skalnata tla predstavljajo ljudi, ki slišijo Božjo besedo in jo rade volje sprejmejo. Toda vse ostane na površini. Nekaj časa so navdušeni, brž ko pa zaradi vere pridejo v težave, se vere odrečejo. 14Seme, ki pade med trnje, so ljudje, ki Božjo besedo slišijo, vendar vse pri njih ostaja po starem. Skrbi vsakdanjega življenja, borba za visok življenjski standard in neprestano tekanje za zabavami in uživanji zadušijo vsako vero. 15Potem pa so še plodna tla. To so ljudje, ki besedo sprejmejo z veseljem in odkritosrčnostjo. V njih raste in prinaša bogat sad.”

Copyright information for SlvZNZ